Dnevnice kilometrina, prevoz na delo prehrana

 

 

Višina povračil od 01.08.2008

 Cela dnevnica                           

 12 do 24 ur                 

€21,39

 Polovična dnevnica  nad 8 do 12 ur 

€10,68

 Znižana dnevnica  nad 6 do  8  ur € 7,45
 Kilometrina   € 0,37
 Prevoz na delo   € 0,18
 Mestni avtobus Kranj   € 1.20
 Mestni avtobus Ljubljana  od 01.08.2007 € 1.00
 Prehrana med delom nad 8 ur se doda  0,76€ € 6,12
 Terenski dodatek na dan €4,49

do 31.07.2008

 Cela dnevnica                           

 12 do 24 ur                 

€15.02

 Polovična dnevnica  nad 8 do 12 ur 

€ 7.51

 Znižana dnevnica  nad 6 do  8  ur € 5,26
 Kilometrina   € 0.29
 Prevoz na delo   € 0,15
 Mestni avtobus Kranj   € 1.20
 Mestni avtobus Ljubljana  od 01.08.2007 € 1.00
 Prehrana med delom   € 5,54
Terenski dodatek na dan € 3,13

 DO 31.12.2006

 Cela dnevnica                           

 12 do 24 ur                 

   3.600,00  

 Polovična dnevnica  nad 8 do 12 ur     1.800,00
 Znižana dnevnica  nad 6 do  8  ur    1.260,00
 Kilometrina           69,00
 Prevoz na delo           34,00
 Prehrana med delom       1.300,00

prehrana med delom in dnevnice.....

Pojasnilo DURS, št. 4214-2/2007, 16. 2. 2007


Zavezanec sprašuje, kakšen znesek se ne všteva v davčno osnovo, če delodajalec delavcu, ki dela na terenu, zagotovi le delno prehrano. Kot navaja, se v praksi pogosto dogaja, da delodajalci ob terenskem delu organizirajo prenočevanje, prehrano pa le delno (npr. samo zajtrk). Za neorganizirane obroke delavcu povrnejo (izplačajo) nastali strošek (npr. strošek za kosilo in večerjo).


V zvezi s tem odgovarjamo:


Upoštevaje 7. člen Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/06; v nadaljnjem besedilu: uredba) je pri določitvi neobdavčenega zneska povračil stroškov v zvezi z delom na terenu pomembno:

(1) ali delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje

(2) ali delodajalec prehrane in prenočevanja ne zagotovi.

V prvem primeru se kot neobdavčeni znesek prizna terenski dodatek (do 3,13 evra na dan), v drugem primeru pa strošek prenočevanja in dnevnice v višini po 6. členu uredbe.


Zavezanec opisuje primere, ko delodajalec zagotavlja prenočevanje z zajtrkom, kosila in večerje pa ne. V teh primerih se za neobdavčeni znesek štejeta:

 

  • strošek prenočevanja v dejansko nastali višini (prvi odstavek 6. člena uredbe),
  • višina dnevnice v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 6. člena uredbe, pri čemer se upošteva ustrezno zmanjšanje (10 do 15 odstotkov), ker stroški prenočevanja vključujejo tudi plačilo zajtrka.

 

Ker se torej v navedenih primerih ne šteje, da delodajalec delavcem zagotavlja tudi prehrano, delavec neobdavčeno lahko prejme znesek v višini dnevnice (upoštevaje zmanjšanje zaradi zagotovljenega zajtrka), neodvisno od zneska, ki ga je potrošil za kosilo in večerjo.
 

U R E D B O o višini povračil stroškov v zvezi z delom

N O V A    U R E D B A  o višini povračil stroškov v zvezi z delom

Vsebina:

Nova uredba o povračilih

http://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ur/u2006140.pdf

Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Na podlagi 3., 4., 7. in 8. točke prvega odstavka in drugega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06), četrte alinee tretjega odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96 in 82/97 – odl. US) in 9. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O

o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

1. člen

(vsebina in področje uporabe uredbe)

(1) Ta uredba določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

(2) Uredba se smiselno uporablja tudi za potrebe 45., 57., 106. in 107. člena ZDoh-2, 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96 in 82/97 – odl. US) in 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 3/98, 7/98 – odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 in 97/01).

2. člen

(prehrana med delom)

(1) Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 5,54 eura.

(2) Če je delojemalec na delu prisoten deset ur ali več, se za ta dan, poleg povračila stroškov za prehrano med delom v skladu s prejšnjim odstavkom, v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, do višine 0,69 eura za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

(3) Pod pogoji in do višin iz prvega in drugega odstavka tega člena se prizna strošek prehrane med delom delojemalcu, ki dosega dohodek iz delovnega razmerja iz tujine.

3. člen

(prevoz na delo in z dela)

(1) Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

(2) Mesto opravljanja dela po tej uredbi je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče po tej uredbi je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je  običajno prebivališče po tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj  štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.

(3) Javni prevoz po tej uredbi je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom. Javno prevozno sredstvo po tej uredbi je prevozno sredstvo, s katerim se opravlja javni prevoz. Postajališče po tej uredbi je mesto, kjer je mogoče uporabiti javno prevozno sredstvo in je kot tako določeno v aktih prevoznika.

(4) Če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer, se v davčno osnovo poleg povračila stroškov iz prvega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,15 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem.

(5) Če delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo, ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,15 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

(6) Za določanje oddaljenosti v skladu s tem členom se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave.

(7) Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega  vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

(8) Delojemalcu, ki dosega dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, se ne glede na prvi, tretji, četrti in peti odstavek tega člena prizna strošek prevoza na delo in z dela do višine 0,15 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim  prebivališčem in mestom opravljanja dela.

4. člen

(dnevnice)

(1) Če traja službeno potovanje v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 15,02 eura; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 7,51 eura; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 5,26 eura.

(2) Če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje določen v predpisu Vlade Republike Slovenije, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino (v nadaljnjem besedilu: predpis Vlade); če traja službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz predpisa Vlade; če traja službeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25 odstotkov zneska iz predpisa Vlade.

(3) Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec pa se vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja,

ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe. 5. člen  (prevoz na službenem potovanju)

(1) Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi  sredstvi, za prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene, ali za najem osebnega avtomobila.

(2) Za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če  se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage.

(3) V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,29 eura za vsak prevožen kilometer.

(4) Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim

nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

6. člen

(prenočevanje na službenem potovanju)

(1) Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnegarazmerja do višine dejanskih stroškov za prenočevanje.(2) Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentiranos potnim nalogom in z računi.

(3) Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 12 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek  dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.

(4) Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini, ki traja nad 8 do 14 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini, ki traja nad 14 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.

7. člen

(terenski dodatek)

(1) Terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačan delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca. (2) Če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje, se delojemalcu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerjane všteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega člena  do višine 3,13 eura na dan.

(3) Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se delojemalcu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov za delo na terenu, do višin in pod pogoji, ki so s to uredbo določeni za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.

(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se terenski dodatek do višine 3,13 eura na dan ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je pod pogoji, določenimi v kolektivni pogodbi, izplačan delojemalcu, ki najmanj dve izmeni zaporedoma dela izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.

(5) Če je bilo delojemalcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

8. člen

(nadomestilo za ločeno življenje)

(1) Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino, ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od  svoje družine, do višine 334 eurov na mesec.

(2) Družina po tem členu je življenjska skupnost staršev in otrok, določena s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pri čemer se šteje, da ta skupnost obstaja le do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola. Ne glede na prejšnji stavek je družina po tem členu tudi življenjska skupnost zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.

9. člen

(jubilejna nagrada)

(1) Jubilejna nagrada se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:

  • – 460 eurov za 10 let delovne dobe,
  • – 689 eurov za 20 let delovne dobe,
  • – 919 eurov za 30 let delovne dobe,
  • – 919 eurov za 40 let delovne dobe.

(2) Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo. Če je bila delojemalcu  izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.

10. člen

(odpravnina ob upokojitvi)

Odpravnina ob upokojitvi se do višine 3.443 eurov ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

11. člen

(solidarnostna pomoč)

(1) Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja:

 

v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 3.443 eurov;

– v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca  ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252 eurov.

(2) Za solidarnostno pomoč po prvi alinei prejšnjega odstavka

se šteje tudi povračilo stroškov pogreba v primeru smrti delojemalca.

12. člen

(plačila vajencem, dijakom in študentom)

(1) Plačila vajencem za obvezno praktično delo se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, glede na letnik šolanja, do višine:

  •  84 eurov na mesec za 1. letnik;
  • 126 eurov na mesec za 2. letnik;
  •  67 eurov na mesec za 3. letnik;
  • 167 eurov na mesec za 4. letnik.

(2) Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 172 eurov za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca.

13. člen

(uveljavitev)

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

 

Prevoz na Službenem potovanju

od 01.01.2006  do 10.03.2006    62,00 SIT

od 11.03.2006 dalje                      69,00 SIT    

OD 01.01.2007 dalje                     0.29 €

 
Enter d.o.o. | enter.kranj@siol.net | Telefon: 04/280 58 00
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.